Kaki uspeva v subtropskem,
mediteranskem in submediteranskem podnebju. V Sloveniji so taki pogoji na
mikrolokacijsko ugodnejših legah v Slovenski Istri, na Vipavskem in v Brdih.
Ocenjujemo, da imamo cca 20 ha
intenzivnih nasadov in da imamo možnosti širitve še za cca 50-100 ha. To je sicer malo v primerjavi
z ostalimi sadnimi vrstami, vendar je predvsem za Slovensko Istro veliko.
V Strunjanski dolini je cca 30 % vseh nasadov v Sloveniji. Blaga klima in dobra tla
zagotavljajo dobre in kvalitetne pridelke. Samo to pa prav gotovo ni dovolj,
ampak je potrebno proizvedeni pridelek tudi prodati. Pridelovalci kakija so
hkrati aktivni tudi v turističnem društvu Solinar. Pred letom 2000 je bil kaki
veliko manj poznan kot danes in prodaja ni bila najboljša. Kako približati
ljudem ta čudoviti sadež bogov? Pridelovalci kakija in strokovnjaki Kmetijske
svetovalne službe smo skupaj prišli do zamisli o prazniku kakija in ga od
takrat dalje uspešno organizirali vsako leto v začetku novembra.
Veliko
truda je bilo vloženegah v ta
praznik. Poskrbljeno je za strokovni,
kulturni in zabavni program.
Delali smo ves čas z zanosom in
ljubeznijo. Ljudem smo ponudili kaki, sonce v njem, naše veselje, preprostost
in pristnost. Praznik kakija je uspel nad vsemi našimi pričakovanji. Veselimo se zadovoljnih
obiskovalcev in želimo si ohraniti lepoto in pristnost tega praznika. Predvsem pa želimo ponuditi
odličen kaki in različne izdelke iz tega sadeža. Strunjan je vas kakija in cela
vas živi z njim.
Veliko zaslug za navdušenje nad kakijem imajo kmečke žene in dekleta, ki
vsako leto skrbijo za kulinariko. Delujejo v okviru društa Solinar in vsako
leto ponudijo nove izdelke iz kakija.
O prireditvi
Prvi Praznik kakijev je društvo organiziralo novembra 2001.
Idejo za organizacijo praznika sta predstavila predsednik TD
Solinar Franco Giassi in Silvano Knez (oba pridelovalca kakijev)ter drugi član društva. Družina Knez je prva ki je sadež prinesla v Slovenijo. Pogovor je
stekel o tem, da je pridelka precej, oba sta posadila nove nasade , vendar pa bi
ni bilo povpraševanja, saj ljudje tega sadeža niso poznali. Rodila
se je ideja, da bi organizirali tako prireditev, ki bi promovirala sadež in bi obenem odpirala nove tržne niše. Povezala sta se s predstavniki Kmetijsko
svetovalne službe, z Območno turistično organizacijo ter Občino Piran kot
sponzorjem. Kljub temu, da je bil prvo leto praznik organiziran v skromnem
vojaškem šotoru je bilo zanimanje veliko. Drugo leto se je pokazala potreba po
večjem prostoru. Tako smo v sodelovanju z Občino Piran (ki je glavni sponzor za
prireditveni šotor) praznik kakijev preselili v veliki šotor na parkirišču na
Strunjanski plaži. Kajti Strunjan nima zadružnega doma kjer bi se lahko
prireditev izvajala. Namen prireditve je bil predstaviti širši javnosti vse
lastnosti kakijev, cilj pa povečati prodajo ter istočasno
predstaviti Strunjan kot turistični kraj.
Na začetku je bil praznik neznan, prireditev pa skromna.
Kasneje pa je prireditev zbudila precej zanimanja in bila že drugo leto zelo
obiskana. Z leti smo prireditev obogatili, dopolnili s kulturno glasbenim
programom, pokušnjami in odprto tržnico. V teh letih se je povzpela
v sam vrh prireditv na Primorskem. Sadež je postal zelo iskan, povečala se je
prodaja. V teh letih je praznik obiskalo veliko ljudi kar pomeni da so vsako leto
večji stroški za razširitev prireditvenega prostora in samo organizacijo
praznika. To je v veliko breme za društvo, ki je neprofitna organizacija, a
sponzorjev je vsako leto manj.
